Odziv dijakov na spoznavanje koncepta destrukcije in transformacije dela v drugo delo pri pouku likovne umetnosti

  • Daša Bojc PhD student at the Faculty of Education, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
  • Robert Potočnik Faculty of Education, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
Ključne besede: pouk likovne umetnosti, konceptualna umetnost, destrukcija, transformacija, sodobne umetniške prakse, srednja šola

Povzetek

Cilj empirične raziskave je bil vpeljati koncept destrukcije in transformacije v pouk likovne umetnosti kot mogoč način vključevanja konceptualnih in sodobnih umetniških praks na srednješolski ravni izobraževanja.
Strokovnjaki namreč opozarjajo na pomanjkanje tovrstnih vsebin v likovnopedagoški praksi in poudarjajo odgovornost učiteljev, da skozi premišljen pristop te vpeljujejo v učni proces. Da bi pri dijakih spodbudili poglobljeno razmišljanje o destrukciji in da bi prek likovne izkušnje ponotranjili bistvo konceptualne umetnosti, smo na srednji šoli v Ljubljani izvedli empirično raziskavo. V okviru te so dijaki ustvarili prvi likovni izdelek (angl. ready-made), ki je bil predpogoj za nadaljnje uničenje in preobrazbo v drugi likovni izdelek. V raziskavo smo vključili dva razreda dijakov prvih letnikov, pri čemer so nas zanimali: 1) njihov odziv na prikazana umetniška dela, ki sovpadajo z raziskovanim konceptom; 2) njihov odnos do uničenja in preobrazbe prvega likovnega izdelka; 3) njihov odziv na koncept destrukcije in transformacije skozi lastno ustvarjalno prakso. V obeh razredih smo izvedli štiri šolske ure, znotraj katerih smo zbirali podatke s pomočjo tehnik kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. Ugotovili smo, da se je poglobljena obravnava konceptualnih izhodišč skozi diskusijo odražala v večinsko pozitivnem odnosu dijakov do sodobnih umetniških del. Prikazanih del niso le razumeli, ampak so njihovo bistvo tudi ponotranjili, kar se je jasno odražalo v praktičnem likovnem izražanju dijakov. Sklenemo lahko, da je raziskava učinkovito vpeljala koncept destrukcije in transformacije v pouk likovne umetnosti na srednješolski ravni izobraževanja, saj je pri dijakih spodbudila globlje razumevanje sodobne umetnosti ter hkrati razvijala njihove sposobnosti ustvarjalnega in kritičnega mišljenja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Batič, J. (2011). The field trip as part of spatial (architectural) design art classes. Center for Educational Policy Studies Journal, 1(2), 73–86. https://doi.org/10.26529/cepsj.429

Bremmer, M., Heijnen, E., & Kersten, S. (2020). Teacher as conceptual artist. International Journal of Art & Design Education, 40(1), 82–98. https://doi.org/10.1111/jade.12318

Cencič, M. (2014). Učne metode kot spodbuda k ustvarjalnosti [Teaching methods as a stimulus to creativity]. Didakta, 24(171), 5–7.

Downing, D. & Watson, R. (2004). School art: What’s in it? Exploring visual arts in secondary schools. National Foundation for Educational Research.

Duh, M. (2004). Vrednotenje kot didaktični problem pri likovni vzgoji [Assessment as a didactic issue in art education]. Pedagoška fakulteta.

Gaarder, J. (1997). Zofijin svet [Sophie’s world]. Obzorja.

Glogovec, V., & Žagar, D. (1992). Ustvarjalnost. Projektno vzgojno delo [Creativity. Project educational work]. National Education Institute Slovenia.

Gorjanc, T., & Črčinovič Rozman, J. (2015). Pomembnost prepoznavanja in spodbujanja otrokove ustvarjalnosti v učnem procesu [The importance of recognising and nurturing children’s creativity in the learning process]. Educa, 24(1/2), 42–46.

Herne, S. (2005). Download: Postcards Home Contemporary Art and New Technology in the Primary School. International Journal of Art and Design Education, 24(1), 5–19. https://doi.org/10.1111/j.1476-8070.2005.00419.x

Kemperl, M. (2013). Contemporary art and citizenship education: The possibilities of cross-curricular links on the level of content. Center for Educational Policy Studies Journal, 3(1), 97–117. https://doi.org/10.26529/cepsj.253

Kozjek Varl, K., & Duh, M. (2017). Prikaz medpredmetnega povezovanja na primeru implementacije sodobne umetnosti v osmi razred osnovne šole [Cross-curricular integration in the case of contemporary arts implementation in the eighth grade of primary school]. Revija za elementarno izobraževanje, 10(4), 377–397. https://doi.org/10.18690/1855-4431.10.4.377-397(2017)

Leuthold, S. (1999). Conceptual art, conceptualism, and aesthetic education. The Journal of Aesthetic Education, 33(1), 37–47. https://doi.org/10.2307/3333734

Marentič-Požarnik, B. (2019). Psihologija učenja in pouka: od poučevanja k učenju [Psychology of learning and teaching: from teaching to learning]. DZS.

Marshall, J. (2008). Visible thinking: Using contemporary art to teach conceptual skills. Art Education, 61(2), 38–45. https://doi.org/10.1080/00043125.2008.11651141

Pataky, G. (2020). “Do not touch it!” Today’s children’s visual competencies in comparison with the pre-digital era in light of their art educational environment. Center for Educational Policy Studies Journal, 10(4), 75–96. https://doi.org/10.26529/cepsj.925

Pivac, D. (2022). Problem-based learning and teaching in the process of experiencing and creating an artwork. In R. Potočnik (Ed.), Innovative learning and teaching for quality careers of graduates and excellent higher education: Arts didactics in higher education (pp. 107–122). University of Ljubljana Press. https://doi.org/10.51746/9789617128314

Potočnik, R. (2020). Heritage preservation education: teachers’ preconceptions and teachers implementation in visual arts classes. Center for Educational Policy Studies Journal, 10(2), 49–76. https://doi.org/10.26529/cepsj.792

Sullivan, G. (2002). Ideas and teaching: Making meaning from contemporary art. In Y. Gaudelius, & P. Speirs (Eds.), Contemporary issues in art education (pp. 23–35). Prentice Hall.

Tacol, T. (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog: izbrana poglavja iz likovne didaktike [Didactic approach to planning art tasks: selected chapters from art didactics]. Debora.

Tacol, T. (2003). Likovno izražanje. Didaktična izhodišča za problemski pouk likovne vzgoje v devetletni osnovni šoli [Artistic expression. Didactic foundations for problem-based art education in nine-year elementary school]. Debora.

Tomšič Amon, B. (2020). Interdisciplinary connections through transmedia narratives in art education. Center for Educational Policy Studies Journal, 10(4), 55–74. https://doi.org/10.26529/cepsj.916

Twardzik Ching, C. L. (2015). Teaching contemporary art in primary schools. Athens Journal of Humanities & Arts, 2(2), 95–110. https://doi.org/10.30958/ajha.2-2-3

Twardzik Ching, C. L. (2017). Changing perspectives: Contemporary art practices in primary and secondary art classrooms. In Educating for change: The European conference on education 2017 (pp. 181–196). The International Academic Forum. https://papers.iafor.org/wp-content/uploads/conference-proceedings/ECE/ECE2017_proceedings.pdf

Učni načrt. Gimnazija. Likovna umetnost [Curriculum. High School. Fine Arts]. (2008). Ministry of Education of the Republic of Slovenia, National Education Institute Slovenia.

Vrlič, T., & Čagran, B. (2003). Empirično uvajanje sodobnih vsebin v likovno vzgojo v osnovni šoli [Empirical introduction of contemporary content in elementary school art education]. Sodobna pedagogika, 54(4), 126–142.

Zupančič, T. (2006). Metoda likovnopedagoškega koncepta: priročnik za učitelje [The method of art-pedagogical concept: a handbook for teachers]. National Education Institute Slovenia.

Zupančič, T. (2011). “Prepovedane teme” v sodobni umetnostni vzgoji [“Forbidden topics” in contemporary visual arts education]? Revija za elementarno izobraževanje, 4(1–2), 47–60.

Zupančič, T., & Velikonja A. (2017). Beneški bienale sodobne umetnosti in pouk likovne umetnosti v osnovni šoli [The Venice biennale of contemporary art and arts in primary school]. Revija za elementarno izobraževanje, 10(2/3), 289–311.

Objavljeno
2025-09-23
Kako citirati
Bojc, D., & Potočnik, R. (2025). Odziv dijakov na spoznavanje koncepta destrukcije in transformacije dela v drugo delo pri pouku likovne umetnosti. Revija Centra Za študij Edukacijskih Strategij , 15(3), 73–94. https://doi.org/10.26529/cepsj.1734