Študija svetlobe kot eksperimentalni dejavnik pri opazovanju razvoja otrokovih umetniških zmožnosti v vrtcu

  • Urianni Merlin Faculty of Education, Juraj Dobrila University of Pula, Croatia
  • Matjaž Duh Faculty of Education, University of Maribor, Slovenia
Ključne besede: umetnost, umetniško raziskovanje svetlobe, pristop k načrtovanju, umetniški razvoj

Povzetek

Igra s svetlobo in senco je za predšolske otroke neizčrpna spodbuda za razvoj divergentnega mišljenja in umetniškega izražanja. Z umetniškim izražanjem se razvija ustvarjalnost, z zavestnejšo uporabo umetniškega jezika pa se izkušnja bogati in tematsko dozoreva. Namen eksperimentalne študije je bil izmeriti stopnjo umetniškega razvoja pri otrocih, starih pet in šest let. Opazovali smo raven ustvarjalnega, optično - tematskega in umetniškega razvoja. V študiji sta bila načrtovana dva različna programa z izvedenimi dejavnostmi (eksperimentalni dejavniki) ter primerjana s kontrolno skupino. Prvi program (eksperimentalni dejavnik EP 1) je bil opisan kot sodoben ter prilagojen interesom in spodbudam otrok, drugi program (eksperimentalni dejavnik EP 2) pa je bil vnaprej pripravljen in poimenovan kot tradicionalni. V študiji je sodelovalo 161 otrok, starih pet in šest let. Za merjenje stopnje splošnega umetniškega razvoja so bile na začetku in koncu eksperimenta izdelane testne risbe. Te je skupina strokovnjakov analizirala glede na zgoraj omenjene razvojne vidike. Rezultati eksperimentalne skupine s tradicionalnim pristopom so pokazali statistično znatno boljšo uspešnost pri spremljanju ustvarjalnega razvoja kot pri kontrolni skupini. Znotraj obeh eksperimentalnih programov so otroci v programu EP 1 dosegli statistično boljše rezultate z vidika ustvarjalnega razvoja kot otroci v programu EP 2. Rezultati kažejo, da ima lahko dobro zasnovan program za igro s svetlobo in senco pozitiven učinek na otrokov umetniški razvoj.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Besemer, S. P. (1998). Creative product analysis matrix: Testing the model structure and a comparison among products – Three novel chairs. Creativity Research Journal, 11(4), 333–346. https://doi.org/10.1207/s15326934crj1104_7

Botella, M., Zenasni, F., & Lubart, T. (2018). What are the stages of the creative process? What visual art students are saying. Frontiers in Psychology, 21(9), 1–13. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2018.02266

Ceppi, G., & Zini, M. (2001). Bambini, spazi, relazioni. Metaprogetto di ambiente per l’infanzia [Children, spaces, relationships. An environmental meta-project for childhood]. Reggio Children srl.

Chan, D. W., & Zhao, Y. (2010). The relationship between drawing skill and artistic creativity: Do age and artistic involvement make a difference? Creativity Research Journal, 22(1), 27–36. https://doi.org/10.1080/1040041090357952

DeYoung, C. G. (2006). Higher-order factors of the Big Five in a multi-informant sample. Journal of Personality and Social Psychology, 91(6), 1138–1151. https://doi.org/10.1037/0022-3514.91.6.1138

Duh, M. (1996). Kompjutor u razvoju likovne kreativnosti kod učenika osnovne škole [The computer in the development of artistic creativity among primary school students] [Master’s thesis, Pedagoški fakultet Rijeka, Croatia].

Duh, M. (1997). Likovna ustvarjalnost z računalniškimi orodji v slovenski osnovni šoli [Artistic creativity with computer tools in a Slovenian primary school]. Sodobna pedagogika, 48(9/10), 509–526.

Duh, M. (2004). Vrednotenje kot didaktični problem pri likovni vzgoji [Evaluation as a didactic problem in art education]. Faculty of Education, University of Maribor.

Duh, M. (2016). Art appreciation for developing communication skills among preschool children. Center for Educational Policy Studies Journal, 6(1), 71–94. https://files.eric.ed.gov/fulltext/EJ1128996.pdf

Duh, M., & Büdefeld, A. (2018). Gender difference in the linear relationship among factors of drawing-related creativity in second-grade primary school students. Nova prisutnost, 16(2), 351–367. https://doi.org/10.31192/np.16.2.9

Duh, M., Herzog, J., & Lazar, M. (2016). Nivo likovno-kreativnog razvoja u različitim programima osnovnoškolskog obrazovanja [The level of artistic and creative development in different primary school education programmes]. Školski vjesnik: časopis za pedagogijsku teoriju i praksu, 65, 49–62. https://hrcak.srce.hr/160075

Grgurić, N. & Jakubin, M. (1996). Vizualno - likovni odgoj i obrazovanje [Visual art education]. Educa.

Herzog, J. (2008). Porazdelitev likovno ustvarjalnih sposobnosti med osnovnošolci [The distribution of artistic creative abilities among primary school students]. Revija za elementarno izobraževanje, 1(3/4), 87–94. http://rei.pef.um.si/images/Izdaje_revije/2008/Let_01_st_3_4_revija.pdf

Herzog, J. (2009). Dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovno pedagoško delo [Factors of artistic creativity and artistic pedagogical work]. Revija za elementarno izobraževanje, 2(2/3), 19–31. https://journals.um.si/index.php/education/article/view/240

Herzog, J. (2018). Monitoring the artistic development of fourth-year students – An analysis of the situation in Croatian primary school. Croatian Journal of Education, 20(3), 973–1000. https://doi.org/10.15516/cje.v20i3.3041

Herzog, J., Lopert, N., & Duh, M. (2017). Examining the level of correlations between the factors of artistic creativity in pupils of Slovenian primary schools. Innovative Issues and Approaches in Social Sciences, 10(3), 21–36. https://doi.org/10.12959/issn.1855-0541.IIASS-2017-no3-art2

Huzjak, M., & Županić Benić, M. (2017). Measuring creativity in visual arts teaching methodology in elementary school. Croatian Journal of Education, 19(3), 43–59. https://doi.org/10.15516/cje.v19i0.2716

Jakubin, M. (1989). Osnove likovnog jezika i likovne tehnike: Priručnik za likovnu kulturu. [The basics of artistic language and art techniques: handbook for art culture]. Institut za pedagogijska istraživanja Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu.

Kadum, S. (2019). Divergentno mišljenje u procesu suvremenog odgoja i obrazovanja [Divergent thinking in the process of modern upbringing and education]. Metodički ogledi, 26(1), 81–98. https://hrcak.srce.hr/file/322443

Kandinsky, W. (2001). Punto, linea, superficie [Point, line, surface]. Adelphi Edizioni.

Karlavaris, B. (1974). Metodika nastave likovnog vaspitanja, Udžbenik za V. razred pedagoške akademije [Art education teaching methodology: Textbook for the 5th grade of the pedagogical academy]. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.

Karlavaris, B. (1991). Metodika likovnog odgoja 2 [Art education methodology 2]. Hofbauer p.o.

Karlavaris, B., & Kraguljac, M. (1981). Razvijanje kreativnosti putem likovnog vaspitanja u osnovnoj školi [Developing creativity through art education in primary school]. Prosveta.

Kim, K. H. (2006). Can we trust creativity tests? A review of the Torrance tests of creative thinking (TTCT). Creativity Research Journal, 18, 3–14. https://doi.org/10.1207/s15326934crj1801_2

Lemons, G. (2011). Diverse perspectives of creativity testing controversial issues when used for inclusion into gifted programs. Journal for the Education of the Gifted, 34(5), 742–772. https://doi.org/10.1177/0162353211417221

Licul, N. (2020). Teachers’ views on the use of photography in teaching arts in Croatian primary schools. Center for Educational Policy Studies Journal, 10(4), 187-205. https://doi.org/10.26529/cepsj.909

Malaguzzi, L. (2010). L’ombra e’ il pallottoliere del bambino [The shadow is the child’s abacus]. In S. Sturloni & V. Vecchi (Eds), Tutto ha un ombra, meno le formiche (pp. 24–30). Reggio Children srl, Reggio Children.

Merlin, U. (2023). Program istraživanja svjetlosti i njegov utjecaj na likovno izražavanje djece od pet i šest godina [A light research programme and its influence on the artistic expression of children aged five and six]. Tematski zbornik Unaprijeđenje kvalitete života djece i mladih: Tematski zbornik, 185–197.

Pelowski, M., Leder, H. & Tinio, P. L. (2017). Creativity in the visual arts. In J. C. Kaufman, V. P. Glaveanu & J. Baer (Eds.), Cambridge handbook of creativity across domains (pp. 80–109). Cambridge University Press. https://doi.org/10.1017/9781316274385.006

Petrač, L. (2015). Dijete i likovno djelo - Metodički pristupi likovno - umjetničkom djelu s djecom vrtićke i školske dobi [The child and the work of art – Methodical approaches to the work of art with children of kindergarten and school age]. Alfa d.d.

Rogers, C. R. (1970). Towards a theory of creativity. In P. E. Vernon (Ed.), Creativity: Selected readings. Penguin Books Ltd. Middlesex.

Sawyers, J. K., & Canestaro, N. C. (1989). Creativity and achievement in design coursework. Creativity Research Journal, 2(1-2), 126–133. https://doi.org/10.1080/10400418909534306

Sternberg, R. J., & Lubart, T. I. (1999). The concept of creativity: Prospects and paradigms. In R. J. Sternberg (Ed.), Handbook of creativity (pp. 3–15). Cambridge University Press.

Tanay, E. R. (1989). Likovna kultura u nižim razredima osnovne škole. Priručnik za nastavnike [Art in the lower grades of primary school. A handbook for teachers]. Školska knjiga.

Tomljenović, Z. (2015). An interactive approach to learning and teaching in visual arts education. Center for Educational Policy Studies Journal, 5(3), 73–93. https://doi.org/10.26529/cepsj.129

Uljanić, K. (1999). Projekt Svjetlost [Project Light]. Dijete, vrtić, obitelj: Časopis za odgoj i naobrazbu predškolske djece namijenjen stručnjacima i roditeljima, 5(18-19), 31–33. Pučko otvoreno učilište Korak po korak.

Vuk, S., Tacol, T., & Vogrinc, J. (2015). Adoption of the creative process according to the immersive method. Center for Educational Policy Studies Journal, 5(3), 1189–1218.

Zupančič, T. (2017). Art and artist in kindergarten – Assumptions and examples. Acta Academiae Artium Vilnensis, 84, 35–51. https://leidykla.vda.lt/Files/file/Acta_84/02_T_Zupancic_Acta_84_35_51_p.pdf

Objavljeno
2026-03-27
Kako citirati
Merlin, U., & Duh, M. (2026). Študija svetlobe kot eksperimentalni dejavnik pri opazovanju razvoja otrokovih umetniških zmožnosti v vrtcu. Revija Centra Za študij Edukacijskih Strategij , 16(1), 187–206. https://doi.org/10.26529/cepsj.1746